Mačke se v svojem življenju srečajo z različnimi nalezljivimi boleznimi, med katere sodi tudi mačja levkoza. Povzroča jo virus mačje levkemije oziroma FeLV, ki oslabi imunski sistem in poveča dovzetnost za sekundarne okužbe. Gre za zelo resno, celo smrtonosno bolezen, ki pa jo je s pravočasnim diagnosticiranjem možno učinkovito obvladovati.
Mačja levkoza se v Sloveniji pojavlja pri 2-5 % mačk, odvisno od regije. Virus se prenaša s slino, z urinom, blatom ali mlekom ter pri dolgotrajnem tesnem stiku med mačkami. K okužbi so bolj nagnjene mlajše mačke, ne sterilizirane mačke in mačke, ki živijo zunaj ali v večjih skupinah. Prav zato je pravočasno testiranje in prepoznavanje simptomov toliko bolj pomembno.
FeLV oziroma Feline Leukemia Virus spada med retroviruse, kar pomeni, da se po okužbi virus vgradi v genski material mačke, a to še ne pomeni, da bo bolezen pri vseh mačkah potekala enako.
Mačja levkoza je retrovirus, ki okuži mačke, oslabi njihov imunski sistem in lahko povzroči raka ali hudo anemijo.
Mačke so s tem trajno okužene, vendar pri nekaterih mačkah imunski sistem lahko okužbo omeji, kar pomeni, da so na virus imune. To velja za 20-30 % mačk in temu pravimo abortivna okužba. Približno 30-40 % mačk po izpostavitvi razvije regresivno okužbo, kar pomeni, da se bolezen aktivira na primer ob boleznih ali jemanju imunosupresivnih zdravil. Najslabši rezultat pa prinaša progresivna okužba, pri kateri virus okuži kostni mozeg in se nenehno razmnožuje. To velja za 30-40 % mačk, ki virusne delce tudi izločajo, torej lahko okužijo tudi druge mačke.
Simptomi mačje levkoze
Ena od težav pri pravočasnem odkrivanju bolezni je, da mačja levkoza sprva nima nobenih značilnih znakov bolezni. V začetnih fazah je torej mačka videti popolnoma zdrava, nato pa se njihovo zdravje začne postopoma slabšati ali pa se izmenjujejo obdobja izboljšanja.
Virus mačje levkemije (FeLV) je nalezljiv retrovirus, ki prizadene mačke. FeLV lahko povzroči poslabšanje zdravstvenega stanja. Mnoga zavetišča mačke, pri katerih je test na FeLV pozitiven, avtomatično usmrtijo. V organizaciji HSSA zavzemamo napredno stališče in mačke z FeLV ločujemo od tistih, ki so negativne na test, dokler ne najdejo svojega trajnega doma.
Med najpogostejše znake mačje levkoze sodijo izguba apetita, napredujoča izguba telesne teže, slaba kakovost dlake, povečane bezgavke, trajna vročina, blede dlesni, vnetje dlesni, okužbe kože, mehurja in zgornjih dihal, kronična driska, vedenjske spremembe in različne očesne težave. Za natančno diagnosticiranje mačje levkoze je običajno potrebnih več testov, saj noben test v enem samem trenutku ne more sam ugotoviti, ali gre za progresivno okužbo.
